Družina, ognjišče ali pogorišče Novi izzivi in strokovni pristopi pri delu z osebami z izkušnjo nasilja

Je bil naslov strokovnega seminarja, ki ga je organiziral Zavod Karitas Samarijan dne 18.4.2023 kot strokovni izvajalec socialnovarstvenih programov na področju nasilja v družini, kateri že 23 let nudi pomoč žrtvam nasilja. V vseh teh letih smo nudili pomoč več kot 1200 osebam. Skozi vsa ta leta smo zasledovali in prepoznavali njihove stiske in potrebe, ki so nakazovale nove strokovne poglede in pristope.

Seminarja se je udeležilo 87 strokovnih sodelavcev in sodelavk iz socialnega in zdravstvenega področja, svetovalnih delavcev iz šol, vrtcev ter fakultet in ostalih, ki jih tematika o nasilju v družini zanima.

Tema predavanja je bila družina in dinamika družinskih odnosov. Vprašanje, ki so ga predavatelji zasledovali, je bilo, kdaj in koliko je danes družina ognjišče, ki nudi varnost, občutke medsebojnega zaupanja in občutljivosti za potrebe vseh in kdaj zagori požar v krogu zlorab, nasilja, kjer je prisotna odvisnost, tema in pogorišče.

Predavatelji so  predstavili pogled na nasilje z vidika otroka v družini. Kako prepoznati tovrstne zlorabe, travme? Nasilje nad otroki je tudi v današnji družbi še vedno tabu tema, ki v ljudeh vzbuja neugodje in odpor. Otroci so lahko žrtve nasilja v različnih situacijah in okoljih. Povzročitelji nasilja pa so lahko vrstniki, druge odrasle osebe ali starši.

Anja Grilc, ki je vodja projekta Informacijski in svetovalni programi za žrtve nasilja, na Študijsko raziskovalnem centru za družino v Ljubljani, nam je z naslovom predavanja, »Kadar so odnosi boleči - vpliv nefunkcionalnih družin na otroke«, spregovorila o odnosih v družini. Ljudje smo bitja odnosa in otrok potrebuje stik, da preživi. Kaj se zgodi, če je ta stik že v zgodnjih letih izkrivljen in nefunkcionalen, zaznamovan z nasiljem ali zasvojenostjo? Predstavila je dinamiko zlorabe v družini. Zakaj so nasilje in zlorabe »nalezljive« in kaj je potrebno, da se izkrivljen stik preoblikuje v varnega.

 

 

Mladi pisatelj, Damijan Janžekovič, ki je odraščal z mamo alkoholičarko, ki ga je vrsto let fizično in psihično zlorabljala, je predstavil svojo osebno pot in življenjsko zgodbo. Napisal je že dve knjigi in sicer, Izgubljeno otroštvo in Bitka z depresijo. Zaradi nasilja v družini in travm, ki jih je v obdobju otroštva in mladostništva doživljal, se je vrsto let predajal različnim oblikam samo poškodovanja ter si večkrat poizkusil vzeti življenje. Vrsto let se je boril z depresijo in tesnobnimi občutki. Šele v srednji šoli so bile njegove stiske prepoznane, začel je obiskovati psihoterapijo ter se uspešno postavil na noge tudi s pisanjem knjig,  kjer je v celoti ponudil vpogled v svoje družinsko življenje, prežeto z nasiljem in alkoholom.

 

 

Z naslovom, »Družinsko nasilje, depresija in celjenje osebnega propada preko terapije«, je zbrane nagovoril in se jih s svojo življenjsko zgodbo močno dotaknil. S tovrstnimi predavanji predvsem ozavešča o problematiki, o kateri se vse premalo govori, opozarja širšo javnost,  kako prepoznati otroka, mladostnika ali konec koncev odraslega, ki bi bil izpostavljen enaki ali podobni situaciji in uči/predstavi, kako ukrepati bodisi kot sosed, vzgojitelj, učitelj, prijatelj ali znanec, saj je to, da se obrnemo stran in poizkusimo pozabiti, zagotovo tudi težko breme za vsakega od nas.

Svoj pogled na nasilje nam je podal tudi Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Novi Gorici, z naslovom predavanja, »Okus in vonj realnosti je pot miru s seboj in drugimi«. Spregovoril je o ne kemičnih zasvojenosti in preživljanju časa v virtualnem svetu in kako ta oblika zasvojenosti vodi v nasilje v družini. 

 

 

Ko v svojem življenju otroci, mladostniki ali odrasli začutijo določene primanjkljaje, pomanjkljivosti, poiščejo v virtualnem svetu ravno to, kar jim v realnem manjka, poiščejo vlogo v internetnih vsebinah in jo igrajo. V njihovem Centru beležijo na 100 zasvojenih z drogo tri nasilne osebe, medtem ko od 100 ne kemičnih zasvojencev beležijo 37 nasilnih oseb. Žal so nasilni že petletniki, ki ob omejitvi igric, risank, izgubijo nadzor nad svojim vedenjem. Zaradi sublimalnih sporočil v resničnostih šovih, glasbi, igricah prihaja do »sesutja« samozavesti in samopodobe. Pri teh osebah je pojav samo poškodovanja v porastu, ker kriterijev, ki jih sublimalna  sporočila narekujejo, ni mogoče doseči. To pa povzroča stiske, ki se kažejo v rezanju, samomorilnosti in nasilnih izbruhih.

O oblikah dela in pristopih  reševanja in zagotavljanja varnosti in zaščite otrok, z izkušnjo nasilja, je spregovorila Tanja Pipan, koordinatorica za preprečevanje nasilja, iz Centra za socialno delo Nova Gorica. Z naslovom predavanja, »Pomen in vloga interdisciplinarnega in medsektorskega pristopa k zaščiti otrok pri izkušnji nasilja v družini«, je orisala delo zaposlenih na Centrih pri obravnavi in zaščiti otrok z izkušnjo nasilja. Predstavila je nekaj kompleksnih primerov družinskega nasilja, ki zahtevajo od vseh udeleženih institucij medsebojno sodelovanje in tankočutno obravnavo, ko so ob družinskem nasilju prisotni otroci.

 

 

S svojimi izkušnjami in strokovnimi prijemi so predavatelji omogočili vpogled v najbolj intimno skupnost, ki naj bi otrokom nudila varno ognjišče. Kot družba moramo delovati  konstruktivneje, zato je potrebno, da širšo javnost ozaveščamo, se o teh temah več in glasneje pogovarjamo na različnih nivojih (vrtec, šola, fakulteta) ter ob tem ustvarimo varen prostor za pogovor. Ne nazadnje pa se morajo medsebojno povezati in dopolnjevati vse strokovne službe, ki delujejo na različnih področjih svetovalne pomoči in se s problematiko nasilja v družini soočajo, kajti le tako bodo hitro in učinkovito pomagale žrtvam nasilja v družini.

 

 

 

 

Pripravila:

Klementina Bajec

strokovna delavka Zavoda Karitas Samarijan