Skupina za samopomoč ženskam: Pot k sebi, k viru naše moči.

»Skupina za samopomoč ženskam
z izkušnjo nasilja kot strokovna pomoč
pri zmanjševanju posledic epidemije Covid-19«

»Pot k sebi, k viru naše moči«

Nasilje nad ženskami je zelo pogosto, a skrito za štirimi stenami in še vedno družbeni stereotip. Zgodovinska dejstva, raziskave, izkušnje vladnih in nevladnih organizacij kažejo, da so nasilju v družini mnogo pogosteje izpostavljene ženske. Različne mednarodne raziskave kažejo, da je v od 90 do 97 odstotkih primerov nasilja v družini povzročitelj nasilja moški, žrtev pa ženska (v več kot 90 odstotkih). Po slovenski nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska (56,6 %) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

Strah ob prijavi nasilja, prisiljenost sobivanja z nasilno osebo zaradi ukrepov in okoliščin, čustvene zlorabe, zastraševanje in grožnje, psihično in fizično nasilje, prav tako kot spolno in ekonomsko nasilje, je poglobilo stisko žensk. S skupino za samopomoč ženskam, z izkušnjo nasilja, lažje odkrivamo in rešujemo potrebe, ki so zaupane in naslavljamo primerne rešitve.

Kot socialna delavka imam zaključen študij socialnega dela ter dokončan vzporedni študij pedagogike in sociologije. Opravljan imam strokovni izpit, ki je predpisan za strokovne delavce na področju socialnega varstva.

Imam 15 letne izkušnje na programu materinskega doma, kjer delam z ženskami in otroki, ki so žrtve različnih oblik nasilja.

Delo v materinskem domu z ženskami in otroci, žrtvami nasilja je kompleksno delo. Ko želimo z osebo stopiti v stik in ji ponuditi pomoč, je prav odnos tisti temelj na katerem gradimo. Velikokrat se pri delu z osebo, ki je preživela nasilje naleti na problem, saj so uporabnice izjemno ranljive, počutijo se izpostavljene, strah jih je, da jih mi ne bomo razumeli ter čutijo sram, ker bodo morale povedati svojo zgodbo. Dobro je, da z verbalno ter neverbalno komunikacijo odpiramo kanal, po katerem bo prišla njena zgodba, bolečina, strahovi, žalost, krivda. Ženski dajemo občutek in zagotovilo, da je dobila pozitivni odziv, ki bo v njej sprožil občutek zaupanja v ljudi ter sistem pomoči. Žrtvam je navadno zelo težko spregovoriti o izkušnji nasilja, zato je zelo pomemben naš odziv.

Kaj ženske z izkušnjo nasilja najbolj potrebujejo na poti iz nasilja?

Da verjamemo njihovim pripovedim o preživetem nasilju, da jih poslušamo in slišimo njihove potrebe in želje, da jih spremljamo na poti iz nasilja in jim stojimo ob strani, ko bodo obupavale, da jim ne jemljemo moči, da jim priznamo njihovo edinstvenost pri doživljanju travmatičnih dogodkov in pri iskanju izhodov iz nasilja, da jih ne obsojamo, da jih razumemo, da se vsaka žrtev na preživeto nasilje odziva drugače, da ne iščemo opravičil, razlogov za nasilje in jasno povemo, da je za nasilje odgovoren izključno tisti, ki ga izvaja in ne tisti, ki ga doživlja.

Na skupini za samopomoč ženskam se bomo osredotočali na različne teme, ki bodo naslavljale trenutne potrebe, pripomogle k večjemu razvoju socialnih kompetenc (sodelovanje, spoštovanje, nenasilje, strpnost), pri ženskah krepile zdravo samozavest in samopodobo ter zagotavljale kakovostno preživljanje prostega časa.

Teme bodo obravnavale: Zadovoljstvo s področji življenja in na katerih področjih moram bolj skrbeti zase, Kako vzljubimo svoje slabosti, Kako okrepimo svoje prednosti in lastne vire moči, Življenje s skrbmi in anksioznostjo v času globalne negotovosti, Kako poiščemo ravnotežje in poskrbimo za dobro počutje, Kako živeti ustvarjalno življenje.

Srečanja bodo potekala ob torkih, od marca do junija letos, od 9:00 do 10:30 v prostorih materinskega doma Šempeter, Cvetlična ulica 11a, 5290 Šempeter pri Gorici.

Skupino bo vodila Klementina Bajec, univ.dipl. soc. del., univ.dipl. pedagog in sociolog

UDELEŽBA JE BREZPLAČNA

Projekt » Covid-19 Psihosocialna pomoč in svetovanje ter pravno socialni servis za ranljive skupine na Primorskem območju«. Projekt je namenjen pomoči in zmanjševanju posledic epidemije Covid-19 ter lažjega spoprijemanja z epidemijo za osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju, starejšim osebam in žrtvam nasilja. Projekt je sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada